Intervju: Polona s Frišnega novega jutra

Frišna.

Da Frišne oz. Polone Pačnik ne poznate, skorajda ne verjamemo, čeprav zadnje čase njen blog Frišno novo jutro malo sameva, saj je polno zaposlena z risanjem ravno prav privihanih Cankarjevih brkov na skodelice in namrgodenih kraljic na krožničke – tule najdete njeno trgovinico na Etsyju, poleg vseh natančno izrisanih črno-belih umetnij pa Frišna svoje čopiče rada namaka tudi v barvah in ustvarja navihane ilustracije za male in velike, vedno pripravljena sprejeti nove, še boljše naročnike, ki bi ji omogočili vsaj kakšen teden dni počitnic na Mauritiusu – ne, da bi tam lenarila, kje pa: šlo bi zgolj za profesionalno iskanje navdiha, ki zelo rad raziskuje daljne kraje, še najrajši pa se skriva kje ob morju, na dolgih, peščenih plažah, kjer poležava skupaj s svojo spremljevalko, gospo Lenobo. 

Vir.

Brez tega popolnega para ni niti frišnih ilustracij niti zabavnih frišnih zapisov na blogu, podobno pa je bilo tudi z našimi vprašanji, ki so bila spisana prav s Frišno v mislih: želeli smo ji namreč podeliti prav posebno čast, da bi s svojimi odgovori prerezala slavnostni trak Đuboxovih intervjujev in bila naša prva zasliševalka, a kaj, ko nismo računali, da se bo navdih ravno takrat potikal po rajskih plažah, medtem ko bo Frišna doma pridno risala – tako na navdih kot na odgovore »najbolj zabušantske blogerke ever«, kot se je sama poimenovala, se je, seveda, splačalo čakati – čeprav vprašanja že poznate in veste, da niso prav zelo izvirna, je Frišna s svojimi odgovori vsekakor upravičila in presegla naša pričakovanja – čaka vas torej duhovito branje, ob katerem nikar ne pozabite, da so letos v modi kozarci in skodelice s frišnimi motivi.

Vir.

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Jaz sem sanjarila, da bom Arabela – tisti njen čarobni prstan bi mi prav prišel – in TAKOJ bi imela kariero blogerja, ampak ŽAL. Nič od kariere. Imam pa blog.

Vir.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Kot vsak razumen bloger ob vsaki polni uri preverim statistiko ogledov, vsake petnjast čez pa kliknem na blog, da se mi takista statistika odvija v pravi smeri. Stare objave iz Frišnega pa rada glasno berem na družinskih srečanjih.

Vir.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

 Ne vem, zakaj bi človek uničil povsem kvaliteten kos torte, za to, da bi pisal, če je pa splošmo znano, da so najbolj inspirativne stvari na sveti topless fotografije Christiana Bale-ja.

Vir.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Na Frišnem so najboljši komentarji. Ne mislim, da so pri meni boljši komentarji kot drugje (čeprav so), ampak da so komentarji najboljša stran Frišnega. Matilda in Yemamaya, komentatorki par exellence, sta častni članici liste »Moje najljubše osebe. Na celem svetu. Za zmeraj.«

Vir.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Zardevam. Ne berem drugih blogov, ampak samo gledam slikice in če je teksta več kot v podnapisih domačega trač časopisja .... ga pač preskočim. Imam pa kompleten crash na bloge francoske ženske stripovske scene – veliko slikic, malo črk, pa še te zložene v duhovite stavke. Bolje ne more biti.

Vir.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, bom blogala v angleščini. Moj sanjski blog se bo, seveda, sam pisal, med posti pa mi bo še zlikal perilo in zloščil tla.

Vir.

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Da ne bom rekla Fensišmensi in Pepermint:

Metinega, ker imam rada njene ilustracije.

Darjinega, ker imam rada njeno kuhanje.

Vesninega, ker imam rada njeno štrikanje.

Vir.

Najlepša hvala tebi, še posebej pa tvojim čopičem in tipkovnici!

Vir.

 (Vse ilustracije so, seveda, Frišnino delo)

Vse dobre stvari so tri

Dežela Nije.

V pravljični deželi Nije, ki nam jo je predstavila Katja s Peperminta, za zajtrk jedo nekaj tako slastnega, kot je ajdov mousse z borovnicami, za katerega lahko najdete recept na blogu Tolsta nutrija.

Ajdov mousse.

O tem, kako jabolko ne pade daleč od drevesa, pa si lahko pogledate na blogu Kruh & vino, kjer je prvo dekado praznoval starejši od mladičev (vse najboljše!), ki si je pojedino zamislil v zeleni barvi (izziv za starša), poleg tega pa s pomočjo Kuhinje za prave moške tudi sam pripravil slastno kosilce - pohvalno!

Pojedina ob prvi dekadi.

To se ne sme zgoditi.

Vir.

Đubox je kot nekakšen veliki brat, ki ima pod nadzorom vse, kar se dogaja na slovenskem blogovju - no, skoraj vse: če tehnologija zataji, se nam lahko zgodi, da kaj zgrešimo - naša lista slovenskih blogov za vse želje in okuse namreč deluje na podlagi RSS feeda, ki ima včasih svojo voljo in svoja pota, zato se sličice poleg objav ne pokažejo vedno, zato se kakšna objava pojavi šele s časovnim zamikom ali pa (in to je najhujše!) se kakšen od zapisov sploh ne pokaže na naši listi. 

Po Murphyju in v skladu s teorijami zarote, v katere verjamemo malo manj kot v prvo omenjenega gospoda, je vedno tako, da velikemu bratu uidejo prav tiste objave, ki jih nikakor ne bi smel spregledati - ko smo namreč ravno pri velikih bratih, lahko malo po orwellovsko še naprej parafraziramo dalje in priznamo, da imamo vse bloge na Đuboxu radi, ampak nekatere bloge imamo pa vseeno še malo rajši od drugih.

Naši dnevi potekajo nekako tako, da si lepo po vrsti, kot so hiše v trsti ali pač si sledijo zadnji zapisi na Đuboxovi listi, že pred ali celo med zajtrkom odpremo vse tiste, ki jih še nismo prebrali, vsakega lepo v svojem zavihku, najprej počekiramo tiste, ki imajo same slike, nato tiste, ki imajo med slikami tudi kaj besedila, za konec oz. za češnjico na vrhu torte pa si vedno pustimo tiste, ki jih imamo najraje: npr. Napota, Striti, Ruth, če omenimo samo nekatere (tri je pravljično število), vsekakor pa k tej zadnji skupini spada tudi naša draga gospa losulja Alcessa.

Vir.

Njen RSS feed zadnje čase štrajka oz. ne deluje pravilno, zato se je na Đuboxovo listo zataknil njen zapis z vizionarskim naslovom Napaka v sistemu, čeprav mu je sledila še ena objava, ki smo jo našli bolj kot ne po naključju. Lahko bi zapisali, da nas je njena vsebina razžalostila, ampak bližje resnici bo, če si predstavljate stripovski oblaček s strelami, lobanjami, klicaji in vprašaji - v prostem in politično korektnem prevodu: to se ne sme zgoditi.

Blogi so takšni in so drugačni, so brlogi različnih ljudi, njihova domovanja, ki imajo fasade vseh barv - nekatere nas morda bodejo v oči, drugih niti ne opazimo, tretje radi ogledujemo. Za razliko od tistih v realnosti, pri katerih popolna svoboda ne bi smela biti dovoljena, ker se hitro sprevrže v nasilje, v mavrični terorizem, pa je na blogih popolna demokracija več kot dobrodošla - pomeni, da ustvarjalec oblikuje svoj blog, tako, kot si ga želi, sam izbira teme, oblike, fotografije, vsebino, obiskovalcem pa je v skrajnem primeru vedno na voljo tudi gumbek x v desnem zgornjem kotu, ponavadi pa tudi to, da v komentarjih izrazimo svoje mnenje, če se s čim ne strinjamo.

Demokratičnost in svoboda vodita v množičnost in množični okus, ki je ponavadi zlata sredina okusov, mlačno povprečje (če hočete, mu lahko - je namreč ravno konec mature - rečete tudi Gaussova krivulja), zato je nujno ločevanje zrnja od plev: to je namen Đuboxa, ki se trudi najti tiste bloge, ki so dovolj kvalitetni, zanimivi, informativni, estetski ..., da si zaslužijo pozornost, vidnost, branost, obiskanost.

Alcessa svoj blog Moosings piše ne le redno in v kar nekaj jezikih, ampak tudi zelo duhovito in ob enem družbenokritično, hkrati pa se loteva tudi zelo raznolikih vsebin: od jezika, slovničnih problemov, kuharij, potepanj, opazovanja ptic do ekonomije (!). Njen blog je za nas zgleden primer zrnja, ki ga cenimo, zato nam to, da je napovedala skorajšnji počitek, blogersko upokojitev, nikakor ni povšeči. Seveda, gre tudi pri tem za svobodno odločitev, ampak smo pa hkrati na Đuboxu tudi malo egoistični, ker imamo pač radi kvalitetne in fajn reči, zato se s tem zapisom prvi podpisujemo pod peticijo, da Moosongs nikakor ne sme izginiti, da se to, da enega od naših najljubših blogov ne bi bilo več, nikakor ne sme zgoditi.