Intervju: Mojca Iz akvarija

Dva vesela psa, ki jima prav gotovo ne manjka gibanja, takšne in drugačne stezice za tek in pohodništvo, paleo in druge sladice, iskrive domislice, škotski klifi, italijanska, avstrijska in madžarska mesta in mesteca, popotovanja z avtodomom in z družino, veliko energije in optimizma - vse to lahko najdete na blogu Iz akvarija, ki ga piše Mojca. Rada bere in rada se giba, sama menja žarnice in sama prenaša vreče s 50 litri zemlje za presajanje rož, fotografiranje pa zaenkrat bolje obvlada njen mož. Še več o njej si lahko preberete v simpatičnem opisu na njenem blogu in v odgovorih spodaj - zamislila si jih je med tekom, zapisala pa med pitjem kamiličnega čaja. Uživajte v branju!

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Hm, zakaj že? Zdaj je to že postalo navada; deliti svoja doživetja, vtise, mnenja, uspehe, pa tudi poraze z drugimi. Z znanci in neznanci. Vasi in svetu oznaniti, kako lepo je bilo na naši zadnji poti, pa da so semena paradižničkov že vzklila, da sem prekopala 1 kvadratni meter vrta, da sem pretekla 10 km, da sem bila s prijateljico na kavi … take vsakdanjosti.

Sem si pa že od malega želela postati pisateljica ali novinarka. Mogoče je to en tak približek mladostnim sanjam.

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na svoj blog klikam, ko želim napisati kaj novega in ko je treba odgovoriti na komentarje, sicer pa ne.

Arhiv bloga bi bil lahko zelo uporaben, vendar še nisem popolnoma usvojila uporabe »tagov«, da bi bilo iskanje (recimo receptov, potopisov) po arhivu lažje.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Najraje pišem o naših popotovanjih. Pa o fejst ljudeh, ki me obkrožajo. Seveda raje o pozitivnih stvareh. Ne maram jamrati. Jamranje raje prihranim za prijateljico :)

Ne da se mi ne da blogati, pogosto težko najdem ustrezne besede, jih povežem v smiselne povedi, pravilno formo, da bi zapisala svoje misli, vtise … in potem raje ne zapišem ničesar. Zgodi se, da »akvarij« sameva dolge dneve, tudi tedne, potem pa, čeprav se mi ne dogaja nič posebnega, v enem dnevu objavim več zapisov.

Ob tej posebni priložnosti, ko moja beseda doseže več bralcev, pa pozivam današnjo mladež, polno idej in zamisli, da končno nekdo izdela napravico, ki bi samodejno zapisovala misli, ki se nam porodijo med tekom, tuširanjem, gledanjem filma/predstave, poslušanjem glasbe, tik pred spanjem …

Tudi odgovori na tale intervju so bili med včerajšnjim tekom dosti bolj zabavni in poduhovljeni, a so, žal, izpuhteli neznano kam. Za to krivim aplikacije za sledenje športnim aktivnostim, ker me vse po vrsti razočarajo in jezijo ;)

Aja, kos torte… Kje je, da ga maznem?!

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Vsakega komentarja sem vesela vesela, sploh, ker jih nimam prav dosti (še čakam, da se mama nauči komentirat blogovske objave). Seveda koristijo gospe Ego, kako ne bi?! Velikokrat ravno v komentarjih dobim navdih oz. idejo, kaj bi še lahko napisala, pa sem pozabila. Takrat sem kar malo jezna nase.

So še druge koristi, ponavadi take v bolj družabni obliki; zmenimo se za kakšen skupen tek, srečanje itd. :)

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Najraje berem bloge, ki opisujejo vsakdanje življenje, všeč mi je, če jih dopolnjujejo fotografije, vendar jih ne sme biti preveč. Najbolj občudujem tiste blogerje, ki jim gladko teče beseda. Tiste, ki znajo tako berljivo ubesedit svoje misli, čustva, doživljanja. Ki so kar malo poetični. Pa take, ki si drznejo pokazati svoje razmetano stanovanje.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, bom popotniška in foto blogerka. Vsak mesec bom poročala iz drugega kraja, za fotke pa bo poskrbel moj mož, če bo le manj kompliciral in hitreje dajal fotke od sebe. To bi tudi bil moj sanjski blog.

No, hčerka mi je obljubila, da mi bo, ko bo slavna igralka, kupila hišico na obrobju Londona; tudi blog iz tistih krajev bi bil sanjski ;)

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Samo tri??? Ma, jaz berem milijon blogov!!! In sem žalostna vsakič, ko kdo svoj blog »ugasne«!

Bom kar ustrelila tri, ki mi pridejo najprej na pamet; najprej tekačici in super babnici; Pika in Anita, potem pa še avtodomarski Metlca.

Najlepša hvala za odgovore!

Hvala Đuboxu, da ste se spomnili name, zelo sem počaščena. Uspešno delo še naprej!

Zaprašeno: Zdravi možgani, zdravo telo

Z bloga Matica Munca

Začetek pomladi je idealen čas, da malo odprašimo stare objave in z vami delimo tiste vsebine z blogov, ki jih je vredno reciklirati. Prvi po dolgem času v rubriki Zaprašeno gostuje zapis Matica Munca o tem, kako z izgubo telesne kondicije postanejo leni tudi naši možgani.

Vabila

Z bloga Culinary journey by me.

Špela z bloga Culinary journey by me vas s slastno torto vabi na večerjo ob četrti obletnici svojega bloga - vsako leto namreč nanjo povabi enega bralca ali bralko, Vanja s Toka zavesti vas vabi k sladkanju oziroma na svojem blogu prodaja dve kuharski knjigi za peko sladic, med tem ko na blogu Jinov svet lahko najdete povabilo k branju kolumne Borisa Dežuloviča o dobi neumnosti in o tem, kako lahko skoraj vse informacije najdemo s pomočjo Googla, a kaj, ko velikokrat iščemo popolnoma napačne, celo škodljive, na internetu tako najhitreje najdemo teorije zarote in strah pred cepivi ter medicino, razne prodajalce megle in podobno, pred katerimi svari tudi Kostin mozeg.

Z bloga Tok zavesti.

Na prvi dan pomladi se bo zgodil sončni mrk, čeprav bo pri nas viden le delno, nepopolno, kot smo nepopolni prav vsi ljudje in celo Prav posebne mame, zanimiv zapis o napakah in uživanju v procesu ustvarjanja kljub zažagnim piškotom in neuspelim sladicam pa boste našli na blogu Meta mint. Takšne napake so del življenja, medtem ko se napake in nepravilnosti, ki se dogajajo v raznih študentskih klubih in študentskih organizacijah ne bi smele dogajati - na račun študentov, ki jim je denar namenjen, zelo dobro živijo študentski funkcionarji, o tem, kaj se je dogajalo v Klubu mariborskih študentov pa na portalu Pod črto, ki še vedno zbira sredstva za svoj obstoj.

Podpri neodvisno novinarstvo, podpri Pod črto!

Vabimo vas tudi na obisk pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki poteka te dni, jutri, v soboto, 21. marca, ob 11h pa bo Kinodvoru gostovala stripovsko-pripovedovalska animacija po motivih rezijanskih ljudskih zgodb, ki se jih nas večina še vedno zelo dobro spomni iz svojega otroštva. Zverinice iz Rezije so lansko leto izšle tudi v stripu, simpatična Grdina, Leteča lesica, ki ji njena zvitost na koncu prav nič ne pomaga, ter iz različnih predmetov sestavljena zgodba Bežimo, svet se podira! Vabimo vas k branju, prav tako pa tudi k poslušanju oddaje Sektor Ž o ženskih zadrugah jutri, v soboto 21. 3., ob 12h na Radiu Študent ter k spremljanju Đuboxa, ki se počasi prebuja iz zimskega spanca. Če še niste prebrali zadnjega intervjuja z Gito z bloga Odds & Ends ta še vedno čaka na vas, sicer pa se konec meseca po dolgem času spet obeta tudi glasovanje za prišleke.

 

Zverinice iz Rezije.

Intervju: Gita z bloga Odds & Ends

Foto: Damjan Dimič.

Pred vami je nov intervju, z Gito, ki piše in ustvarja Odds & Ends, na katerem objavlja predvsem intervjuje z različnimi zanimivimi ljudmi, umetniki, glasbeniki, takšnimi in drugačnimi ustvarjalci, ki jo navdušujejo. Rada ima glasbo, ideje, internet, družbena omrežja, šport, fotografijo in še kaj, predvsem pa ima rada zanimive ljudi in še raje se loteva novih izzivov. V enem od vprašanj je povedala, da sanja o tem, kako bo iz njenega bloga nekoč nastal večji portal - Đuboxu se zdi, da ga uspešno razvija v to smer: v zadnjem letu Gita uspešno prenovila in mu nadela minimalističen in sodoben videz, o tem, da vsebina za videzom prav nič ne zaostaja oziroma ga celo prekaša, pa se prepričajte sami. Zaradi profesionalnega pristopa pa blog ni prav nič manj simpatičen in vzneseno napisan, takšni so tudi odgovori spodaj in najbrž je takšna tudi Gita sama :). Uživajte v branju!

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

O pisanju bloga sem začela sanjariti tam nekje proti koncu osnovne šole, ko je internet ponudil (poleg možnosti neskončnega brskanja za Eminemovimi fotkami) ogromno zanimivih spletnih strani in spletnih dnevnikov. Zakaj imeti blog? Poleg tega, da ohranjam zanimanje za lastne interese in si širim obzorja, spoznavam nove in zanimive ljudi, ideje, kraje in občudujem dodelane fotografije ter skrbno spisane tekste, lahko bloganje vodi tudi do bolj vsakdanjih "življenjskih" koristi, kot so produktivne in pozitivne navade. Med poročanjem o različnih temah se na primer s časom izboljšujem (upam) v svojem načinu in stilu pisanja, iščem alternativne oblike ustvarjanja svojih zapisov, bolje razvijam in usmerjam tok svojih misli in idej, hkrati pa si tudi bolj učinkovito strukturiram svoj prosti čas. S spoznavanjem ustvarjalnih ljudi si pridobivam tudi nove interese in hobije, na katere pred obdobjem bloganja ne bi niti pomislila. Trenutno me na primer navdušuje vse, kar se skriva pod pokrovom ustvarjanja in oblikovanja vsebin na spletu, zato se posvečam tudi bolj podrobnemu spoznavanju HTML in CSS kode. Na kratko: bloganje mi osebno prinaša skoraj samo pozitivne stvari :)!

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Direktno na blog kliknem takoj po objavi novega posta in v primerih, ko si želim ogledati postavitev zadnjih objav ali ko apliciram spremembe, ki se tičejo oblike bloga. Na statistiko ogledov kliknem večkrat, sploh ob dnevih, ko objavim kaj novega. Zanimivo je opazovati, od kje prihajajo bralci, koliko od njih se na blog vrne večkrat in katere teme jih najbolj pritegnejo. Statistike so res kul. Včasih si vzamem več časa za brskanje po arhivu in tako odkrivam, na katerih področjih se lahko izboljšam, kje se ponavljam, česa na blogu primanjkuje … Prav tako se vsaka objava navezuje na določeno življenjsko obdobje, zato mi arhiv predstavlja tudi neke vrste osebni dnevnik; beležko izkušenj z ljudmi in občutkov, ki so bili povezani z določeno objavo.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Najraje pišem o zanimivih posameznikih, njihovih idejah in delu. O vsem, kar me navdihuje in za kar mislim, da bi lahko navdahnilo tudi moje bralce. Trudim se, da mi bloganje nikoli ne bi predstavljalo bremena ali pretirane obveznosti in zaenkrat do tega še ni prišlo. Mislim, da lahko iz objav dokaj hitro razberemo, če za njimi ždi zdolgočasenost ali nekakšna prisila in tega si sama nikakor ne želim. Vsekakor pa kdaj pride do točke, ko mi pisanje in urejanje enostavno smrdi. V takih primerih s pisanjem objave prekinem in si vzamem čas za razmislek, ali lahko o tej temi res pišem s srcem. Če ugotovim, da mi pisanje trenutne objave nikakor ne bo steklo, jo za nekaj tednov potisnem v kot in o njej ne razmišljam, ali pa se je kasneje sploh ne dotaknem več. Do opisanega sicer prihaja res redko,  saj običajno že vnaprej predvidim ali mi bo določena tema sploh zanimiva.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Preden sem se osredotočila na intervjuje, sem pisala o lepoti in modi in takrat je bil odziv bralcev razmeroma velik. Odkar pa sem se usmerila v intervjuje in na splošno drugačne teme, je odziva bralcev kar malo. Seveda je tu treba upoštevati tudi potencial neke teme, da lahko sploh sproži debato. V primeru opisa oziroma recenzije določenega (že tako ali tako) popularnega produkta bo bolj verjetno, da bo objava sprožila obširnejšo debato, v kateri si bodo bralci med seboj izmenjevali replike v obliki izkušenj, mnenj, ali pa zgolj strinjanja ali nestrinjanja. Pri intervjujih z umetniki je običajno manj možnosti za debato, zato se pod njimi običajno znajde le manjše število komentarjev v smislu občudovanja dela predstavljenega posameznika. Je pa res super fajn, ko prejmeš komentar v takšni ali drugačni obliki, saj vsak feedback pripomore k večji motivaciji za bolj zagnano nadaljnje delo. Gospod Velepomembni Ego od časa do časa malce zajoka, ampak ga kar na hitro utišam. Zanj v bloganju res ni prostora.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Najraje prebiram bloge z zares kakovostnimi objavami; od glasbenih in avanturistično-potovalnih do raznoraznih lifestyle blogov. Pod terminom "kakovostna objava" mislim na kvalitetne zapise, ki jih odlikuje bogat jezik (po možnosti tudi slovnično pravilen) ter zanimiv in zabaven način izražanja. Prav tako mi zlezejo pod kožo objave, ki vsebujejo zvrhano mero objektivnih informacij, pa tudi kanček nevsiljive subjektivnosti in karakterja. Iz blogov, ki jih spremljam, črpam ogromno idej: kam bi lahko šla na potovanje, katerega novega hobija se lotiti, kako na svež način preurediti najino majhno stanovanje, kako speči najboljša švedska peciva … Mislim, da ni treba poudarjati, da najbolj občudujem bloge, iz katerih sije zagnanost, izvirnost in strast do življenja, ki jo pisci delijo z bralci.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, bom blogala kot utrgana in se s tem tudi preživljala ;). Moj sanjski blog bi se spremenil v portal, nabasan z opisi in pogovori z zanimivimi ljudmi in projekti. Vsebin ne bi več ustvarjala sama, temveč bi k ustvarjanju povabila tudi druge pisce. S sodelavci bi hodili na potovanja, na katerih bi snemali reportaže in prispevke o ljudeh z izvirnimi hobijih ali alternativnimi življenjskimi slogi. Kako zelo zlajnano, a ne?! Skoraj ne poznam blogerja, ki si ne bi želel točno tega ;).

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Težka izbira! Želela bi brati o vseh članih bloga (no, že skoraj glasbenega portala) Urban Music, o (verjetno že neštetokrat predlagani) Ani iz Fensi Šmensi in o filmoljubnem anonimnežu z bloga Filmoljub. A lahko še nekoga? Ano z Đuboxa!

Najlepša hvala za odgovore!

Najlepša hvala za vabilo in hvala za ustvarjanje Đuboxa!

Sreda je očitno pravi dan

Z bloga Talking to volcano.

Ja, očitno je sreda dan za Đuboxove zajtrke in večerje: že prejšnjo sredo ste dobili serviran kratek zapis za dobro jutro in intervju s Striti s Privat b(l)oga za lahko noč, danes pa se vam obeta enak program. 

Jutro naj vam polepša barvita miza z bloga Talking to Volcano, na katero položite še zadnjo Mladino, kjer vas čaka portret Maje Kastelic, ilustratorke, ki piše tudi blog in je pred kratkim izdala avtorsko slikanico Deček in hiša, v katero se zagotovo splača pokukati. Tudi Irena Sirena je v svojem zadnjem Linktajmu delila z nami besedilo z Mladine, in sicer se je tam Petja Grafenauer, precej znano ime na polju vizualne kulture in likovne kritike, razpisala o svojem nezavidljivem položaju samozaposlene v kulturi in mame, ki vedno več dela in je zato vedno manj plačana - ob tem se seveda postavlja vprašanje, v kakšnem položaju so šele vsi ostali, ki si na področju kulture (še) niso zmogli ustvariti imena, če že tisti, za katere mislimo, da jim je uspelo, živijo tako negotovo. V Linktajmu Irene Sirene pa ne spreglejte tudi analize propagande, ki se je razmahnila ob sprejemanju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in jo je na svojem blogu analizirala Centrifuzija, samo dogajanje na Twitterju pa je po drobnogled vzela Taja Topolovec na Metini listi.

Naj današnji dan mine s čim manj propagande in s čim več strpnosti, brez vonja po gnojnici populizma, medtem ko vonj po pravem živalskem gnoju ali kompostu prav nič ne škodi - o tem je pisala Bojča z bloga Permakultura za telebane v svojem zapisu Kidači dreka in z nami delila filmček o malce drugačnem kmetijstvu. Prav tako je fino včasih pogledati preko zapečka ujetosti v svojo rutino, k tistim, ki si upajo in vsake toliko časa preveslajo kakšno morje - o zadnji odpravi Marina Medaka z odprave po Mediteranu si lahko preberete pri Hadu.

 Danes ob 18h vas Portal v vesolje vabi v Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani na elektronsko razstavo Odprto vesolje, naslednji teden, v ponedeljek, 30. marca, pa bo v Poligonu potekal prvi in uvodni Cryptoparty o varovanju zasebnosti, komunikacije in podatkov na računalnikih in drugih elektronskih napravah - spored si lahko pogledate na portalu Pod črto.

In še zadnja napoved, ki jo že poznate: v sredo je na Đuboxu za večerjo intervju, tako da ga lahko pričakujete tudi danes!

Intervju: Striti s Privat b(l)oga

Iskreno, direktno, brez velikih začetnic in z veliko besedami, ki jih word podčrta z rdečo: tak je intervju s Striti, Polonco Štritof, ki piše Privat b(l)og. Včasih je kakšen njen zapis objavljen tudi na Metini listi, med tem pa tudi tvita, je legitimna članica družbe, ki rada posluša podcaste, bere intervjuje, knjige, pesmi, bloge in ima na lagerju vedno kakšno zabavno zgodbo, ki jo zna tudi zelo duhovito zapisati. Ima pač zelo rada besede, tiste od Tjaše Koprivec, pa neologizme, sočne slengovske in narečne oblike, zelo širok nabor besedišča, poleg tega pa še smisel za humor, fotra, ki je kivije kuhal kot krompir, nedavno pa je med operacijo kolena dobila tudi kazen za napačno parkiranje. Sama pravi, da je njen blog en sam egotrip, če je to res, pa presodite sami: Đuboxu lahko prizna, da si zapise s Privat b(l)oga vedno prihrani za konec, ko že preklika in prebere vse ostale - za sladico oz. češnjo na vrhu torte.

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog? 

u, bemomast. pojma nimam. milijon razlogov je. ampak to je dokaj ušiv odgovor.

grem pogledat, zakaj sem jaz začela blogarit. čakimal. [klik na februar 2007] hm, očitno zato, da sem lahko kolegici nekaj pokomentirala na objavo na njenem blogu. sem mislila, da moraš imeti prav svoj blog, če hočeš komentirati. jejžeš. ne samo, da sem bila medmrežno nepismena, tudi prav posebnega vzvišenega cilja ni čutiti. jebiga. in zdaj je to moj ventil-bentil. ventil za lepo, grdo, jezljivo,  jokavo in režavo. 

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

šestintridesetkrat na dan in oseminosemdesetkrat na noč. :)

arhiva ne prebiram. sploh. zdaj, ko si me vprašala po razlogih za pisanje, sem prvič šla nazaj po letu 2007, se mi zdi. malce se ga bojim. prvič, v arhivu me čaka ogromno neupovedljivo slabih zapisov in raznovrstnih katastrof. drugič, je strašno kaotičen. nemogoče je kaj poiskat. ne znam ne želim ga organizirat. en sam đumbus je. in … v resnici se bi na sprehodih zagotovo srečala z vprašanjem, ali sploh smem pisati. tako, javno. kdo hudiča pa mislim, da sem?!

torej, ne. ne hodim nazaj. ne še. nekoč bom zbrala pogum in šla vse poštirkat.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

vse stvari, ki jih zapišem, imajo svojo pot skozi drobovje, meso in možgan. moj možgan, seveda. če je le čas še zanj. zgodbo začutim najprej v sliki/spominu, jo pripeljem do srca in če začne hitreje biti in če se spotim, ko pišem, potem je to res moje. mojemoje.

đizs. o sebi, ja. to je očitno moj odgovor.

če se mi res ne da, potem resnično ne pišem. že ko se mi zelo da, je kdaj rezultat porazen. takla mamo. na kraj pameti mi ne pride, da bi morala trpeti med pisanjem in podkupovati klicati muze.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

komentarji so pri meni precej redki. ker vsebine prav zares niso konfliktne in načeloma ne posegajo v aktualne medijske zdrahe. tudi če bi, imam mnogo premalo bralcev, sploh debaterjev, ki bi mi zaskvotali prostor pod zapisom. če pa kdaj pridejo v civilu in ne v bojni opremi, jih z veseljem pogostim. še regrat jim naberem.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

rada berem intervjuje :), čisto zares. rada imam zapise, ki eksperimentirajo z jezikom in resničnostjo. rada imam zapise, kjer se lahko iz srca nasmejim lastni neumnosti.  ki me peljejo na limance. za intervjuje, ki sem jih prej omenila, je mogoče super format podcast, tako da zdaj veliko časa preživljam v družbi kakega dobrega podcasta. iskreno me zanimajo ljudje. in njihove zgodbe. glas je krasen spremljevalec zgodb. in, kot bi rekla tjaša koprivec, je neusmiljen izdajalec.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

imela bom krasno organiziran blog, SEO in te fore, testirala bom uporabniško izkušnjo, bral se bo na vseh možnih ekranih, imel bo prekrasno celostno grafično podobo. in fotke, o kakšne fotke bom delala! neskončno bo privlačen. jaz bom pa še vedno jaz. čista zmeda. a iskrena.

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

widra wanda(!), mihovc klopotača in bivam.

Najlepša hvala za odgovore! Ej, nemanaćemu :)