Intervju: Gita z bloga Odds & Ends

Foto: Damjan Dimič.

Pred vami je nov intervju, z Gito, ki piše in ustvarja Odds & Ends, na katerem objavlja predvsem intervjuje z različnimi zanimivimi ljudmi, umetniki, glasbeniki, takšnimi in drugačnimi ustvarjalci, ki jo navdušujejo. Rada ima glasbo, ideje, internet, družbena omrežja, šport, fotografijo in še kaj, predvsem pa ima rada zanimive ljudi in še raje se loteva novih izzivov. V enem od vprašanj je povedala, da sanja o tem, kako bo iz njenega bloga nekoč nastal večji portal - Đuboxu se zdi, da ga uspešno razvija v to smer: v zadnjem letu Gita uspešno prenovila in mu nadela minimalističen in sodoben videz, o tem, da vsebina za videzom prav nič ne zaostaja oziroma ga celo prekaša, pa se prepričajte sami. Zaradi profesionalnega pristopa pa blog ni prav nič manj simpatičen in vzneseno napisan, takšni so tudi odgovori spodaj in najbrž je takšna tudi Gita sama :). Uživajte v branju!

Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

O pisanju bloga sem začela sanjariti tam nekje proti koncu osnovne šole, ko je internet ponudil (poleg možnosti neskončnega brskanja za Eminemovimi fotkami) ogromno zanimivih spletnih strani in spletnih dnevnikov. Zakaj imeti blog? Poleg tega, da ohranjam zanimanje za lastne interese in si širim obzorja, spoznavam nove in zanimive ljudi, ideje, kraje in občudujem dodelane fotografije ter skrbno spisane tekste, lahko bloganje vodi tudi do bolj vsakdanjih "življenjskih" koristi, kot so produktivne in pozitivne navade. Med poročanjem o različnih temah se na primer s časom izboljšujem (upam) v svojem načinu in stilu pisanja, iščem alternativne oblike ustvarjanja svojih zapisov, bolje razvijam in usmerjam tok svojih misli in idej, hkrati pa si tudi bolj učinkovito strukturiram svoj prosti čas. S spoznavanjem ustvarjalnih ljudi si pridobivam tudi nove interese in hobije, na katere pred obdobjem bloganja ne bi niti pomislila. Trenutno me na primer navdušuje vse, kar se skriva pod pokrovom ustvarjanja in oblikovanja vsebin na spletu, zato se posvečam tudi bolj podrobnemu spoznavanju HTML in CSS kode. Na kratko: bloganje mi osebno prinaša skoraj samo pozitivne stvari :)!

Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Direktno na blog kliknem takoj po objavi novega posta in v primerih, ko si želim ogledati postavitev zadnjih objav ali ko apliciram spremembe, ki se tičejo oblike bloga. Na statistiko ogledov kliknem večkrat, sploh ob dnevih, ko objavim kaj novega. Zanimivo je opazovati, od kje prihajajo bralci, koliko od njih se na blog vrne večkrat in katere teme jih najbolj pritegnejo. Statistike so res kul. Včasih si vzamem več časa za brskanje po arhivu in tako odkrivam, na katerih področjih se lahko izboljšam, kje se ponavljam, česa na blogu primanjkuje … Prav tako se vsaka objava navezuje na določeno življenjsko obdobje, zato mi arhiv predstavlja tudi neke vrste osebni dnevnik; beležko izkušenj z ljudmi in občutkov, ki so bili povezani z določeno objavo.

O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Najraje pišem o zanimivih posameznikih, njihovih idejah in delu. O vsem, kar me navdihuje in za kar mislim, da bi lahko navdahnilo tudi moje bralce. Trudim se, da mi bloganje nikoli ne bi predstavljalo bremena ali pretirane obveznosti in zaenkrat do tega še ni prišlo. Mislim, da lahko iz objav dokaj hitro razberemo, če za njimi ždi zdolgočasenost ali nekakšna prisila in tega si sama nikakor ne želim. Vsekakor pa kdaj pride do točke, ko mi pisanje in urejanje enostavno smrdi. V takih primerih s pisanjem objave prekinem in si vzamem čas za razmislek, ali lahko o tej temi res pišem s srcem. Če ugotovim, da mi pisanje trenutne objave nikakor ne bo steklo, jo za nekaj tednov potisnem v kot in o njej ne razmišljam, ali pa se je kasneje sploh ne dotaknem več. Do opisanega sicer prihaja res redko,  saj običajno že vnaprej predvidim ali mi bo določena tema sploh zanimiva.

Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Preden sem se osredotočila na intervjuje, sem pisala o lepoti in modi in takrat je bil odziv bralcev razmeroma velik. Odkar pa sem se usmerila v intervjuje in na splošno drugačne teme, je odziva bralcev kar malo. Seveda je tu treba upoštevati tudi potencial neke teme, da lahko sploh sproži debato. V primeru opisa oziroma recenzije določenega (že tako ali tako) popularnega produkta bo bolj verjetno, da bo objava sprožila obširnejšo debato, v kateri si bodo bralci med seboj izmenjevali replike v obliki izkušenj, mnenj, ali pa zgolj strinjanja ali nestrinjanja. Pri intervjujih z umetniki je običajno manj možnosti za debato, zato se pod njimi običajno znajde le manjše število komentarjev v smislu občudovanja dela predstavljenega posameznika. Je pa res super fajn, ko prejmeš komentar v takšni ali drugačni obliki, saj vsak feedback pripomore k večji motivaciji za bolj zagnano nadaljnje delo. Gospod Velepomembni Ego od časa do časa malce zajoka, ampak ga kar na hitro utišam. Zanj v bloganju res ni prostora.

O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Najraje prebiram bloge z zares kakovostnimi objavami; od glasbenih in avanturistično-potovalnih do raznoraznih lifestyle blogov. Pod terminom "kakovostna objava" mislim na kvalitetne zapise, ki jih odlikuje bogat jezik (po možnosti tudi slovnično pravilen) ter zanimiv in zabaven način izražanja. Prav tako mi zlezejo pod kožo objave, ki vsebujejo zvrhano mero objektivnih informacij, pa tudi kanček nevsiljive subjektivnosti in karakterja. Iz blogov, ki jih spremljam, črpam ogromno idej: kam bi lahko šla na potovanje, katerega novega hobija se lotiti, kako na svež način preurediti najino majhno stanovanje, kako speči najboljša švedska peciva … Mislim, da ni treba poudarjati, da najbolj občudujem bloge, iz katerih sije zagnanost, izvirnost in strast do življenja, ki jo pisci delijo z bralci.

Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Ko bom velika, bom blogala kot utrgana in se s tem tudi preživljala ;). Moj sanjski blog bi se spremenil v portal, nabasan z opisi in pogovori z zanimivimi ljudmi in projekti. Vsebin ne bi več ustvarjala sama, temveč bi k ustvarjanju povabila tudi druge pisce. S sodelavci bi hodili na potovanja, na katerih bi snemali reportaže in prispevke o ljudeh z izvirnimi hobijih ali alternativnimi življenjskimi slogi. Kako zelo zlajnano, a ne?! Skoraj ne poznam blogerja, ki si ne bi želel točno tega ;).

Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Težka izbira! Želela bi brati o vseh članih bloga (no, že skoraj glasbenega portala) Urban Music, o (verjetno že neštetokrat predlagani) Ani iz Fensi Šmensi in o filmoljubnem anonimnežu z bloga Filmoljub. A lahko še nekoga? Ano z Đuboxa!

Najlepša hvala za odgovore!

Najlepša hvala za vabilo in hvala za ustvarjanje Đuboxa!